Al ti je vseeno, samo da je zeleno ali rdeče, al pa celo kaka piksna iz Lidla za nekaj centov?
Če nisi slednji, čitaj dalje. Če pa si, ti priporočam, da še bolj čitaš dalje, tisto, kar je bil tvoj izbor do zdaj pa uporabiš za polivanje po hrani na žaru…
Čudo, ki nastane iz vode, žitaric in hmelja spada med najstarejše ’’izume’’ človeštva. Najdeni zapisi (na kamnih in starih USB-jih) kažejo na to, da se je pivo pilo, varilo in pilo že nekje 7.000 let nazaj, kar potrjujejo tudi kemične analize najdenih posod na področju današnjega Irana, takratne Mezopotamije (to je tam, blizu Krškega, malo bolj dol pa desno).
Najverjetnejša razlaga nastanka je, da se je kmalu, po ’’udomačitvi’’ žitaric v posodah, kjer so jih shranjevali, nabrala deževnica, ki je, skupaj s kvasovkami, ki so že naravno prisotne v zraku sprožila spontano fermentacijo.
Seveda je bilo takratno pivo čisto drugačno od tega danes. Kot začimbe so se uporabljale lokalno dostopne rastlince (velikokrat, žal tudi kaj strupenega).
Bum, prvi alkohol. In prvi maček, prvi skok v bližnjo vodo brez gat, grafit proti trenutni oblasti in verjetno kmalu zatem prvi lokal, čeprav o tem ni nekih točnih zapisov…
Hmelj, kot začimba je zaradi svojega finega okusa, antibakterijskih ter konzervacijskih lastnosti prišel precej kasneje. Prvič omenjen, kot začimba pri kuhi piva v Nemčiji tam okrog leta 820 našega štetja in kot esencialni del piva uporabljen po 12. stoletju našega štetja…
V zgodovini se je pivo uporabljalo kot varna vsakodnevna hidracija (rahel alkohol je bil dovolj, da je preprečil zastrupitve na področjih s kontaminirano vodo), trgovsko blago in celo plačilno sredstvo.
Danes je tretja najbolj konzumirana pijača na svetu, takoj za vodo in čajem. Spije se ga nekaj več kot 130 milijard litrov na leto. In potem se več ne čudiš, da je cel svet malo čudn… Ker spije premalo piva, seveda.
Ječmen. Ok, tudi pšenica, rž, proso, ajda, koruza, riž… A ječmen je tista, največkrat uporabljena žitarica, ki se uporablja za izdelavo piva. Škrob, ki se skriva v žitaricah, se s fermentacijo spremeni v nežno alkoholno osnovo, ki se začini s hmeljem, povedano po domače.
Celoten proces poteka nekako tako …
Aktivacija encimov in rojstvo wortha.
Začimbe, mešanje in črpanje v fermentorje.
Fermentacija, dry hopping in dodajanje CO2.
Odstranimo nezaželene spojine in usedline.
pa direktna selitev v sode, pločevinke ali steklenice
Zmleta, bodisi pražena (za temno) ali ne (za svetlo), žita se na začetku procesa varjenja piva za kratek čas pomočijo v toplo vodo in premešajo, da se v žitih aktivirajo encimi, ki spremenijo škrob v sladkorje. Tako nastane mešanica, imenovana worth. Ta se prefiltrira. Tekočina se uporabi za nadaljne procese izdelave piva, trdi delci, ostanki žit, pa se uporabijo za krmila živali.
Worth se prečrpa v posodo, kjer se na temperaturah do 60 stopinj celzija dodajo različni (ali en, v primeru single hop piva) hmelji (največkrat v peletih, ob trgatvi pa tudi sveži), in, če je to načrt pivovarja, tudi dodatne začimbe ali sadje za sadna ali začinjena piva.
Vse skupaj se dodobra premeša, nakar se mešanica ohladi ter prečrpa v fermentorje.
Proces fermentacije poteka bodisi s kvasovkami nižjega ali višjega alkoholnega vrenja, odvisno od stila piva, ki ga proizvajamo. V tem procesu se lahko dodajo še dodatni hmelji (proces se imenuje dry hopping).
Nato sledi, po potrebi dodajanje CO2, ki se sicer že spontano sprošča pri procesu fermentacije.
Filtracija, ki sledi, v kolikor se pivovar za to odloči, odstrani iz končnega produkta nezaželene spojine in usedline. Nefiltrirana piva so sicer bolj polnega, bogatega okusa a manj obstojna.
Pivo gre potem na zaslužen počitek, razen, v primeru pilsnerjev ali katerih drugih svežih stilov, ki se po končanem procesu selijo direktno v sode, pločevinke ali steklenice ter nato na police trgovinc ali v tvojo najljubšo Kavarno Bodi…
No, zdaj veš, kako nastane. Gremo dalje!
In vsi so v modi (pun intended)
Ležaki ali lager piva so piva nizkega alkoholnega vretja, kar pomeni, da kvasovke, prisotne pri fermentaciji ležijo na dnu fermentacijske posode, pri temperaturah do največ 15°c. So najbolj razširjena in poznana vrsta piva, ki jih proizvaja velika večina industrije in v manjši meri tudi domači pivovarji.
Zlato rumene barve, filtrirana ali ne, so izredno pitna, lahkotna po telesu in srednje grenka z rahlimi okusi nearomatičnih hmeljev. Odlična so za pogasitev žeje.
Pri temnih lager pivih se uporablja pražen slad, ki jim daje temnejšo barvo in malo bolj kavne in čokoladne arome. Odlično se podajo k začinjeni hrani, hrani iz žara, raznoraznim (rastlinskim;)) klobasam.
Najvidnejši predstavniki svoje vrste v Kavarni Bodi:
Nežno zlato rumena do jantarjeva.
Nežna grenčica, hmelj.
Po piru.
Hladen, ki ne pušča, ni glih tak haklik.
Pšenična piva imajo namesto (najpogosteje uporabljenega) ječmena za slad, zraven še vsaj polovico pšenice. Po stilu varjenja so večinoma ale-i, saj se uporabljajo kvasovke zgornje fermentacije.
Bodisi svetla ali temna pšenična piva, so praviloma nefiltrirana, torej gostejša, bolj polnega telesa in slajšega okusa, mnogokrat po bananah. Odlično se podajo k sladicam ali lažji hrani, kot so kanapeji, morske dobrote ali solate.
Nasvet: Pri natakanju pšeničnega (v bistvu kateregakoli nefitriranega) piva iz steklenice, ga iztoči tričetrt v kozarec, nato dobro premešaj ostanek v steklenici in dotoči razliko, saj se veliko okusa skriva prav v pivski usedlini na dnu steklenice.
Najvidnejši predstavniki svoje vrste v Kavarni Bodi:
Rumena, ponavadi gosta, brez filtracije.
Slajši okusi, največkrat po banani.
Slajši, po pšenici.
Podolgovat, takšen, kamor se lahko zlije cela vsebina steklenice.
Ale piva so piva višjega alkoholnega vretja, kar pomeni, da se kvasovke,uporabljene pri fermentaciji dvignejo na vrh fermentacijske posode. Fermentacija piva poteka pri temperaturah med 15 in 24 stopinj celzija. Pri tem se razvijajo močnejši sekundarni okusi, ki še povdarijo okuse hmelja, uporabljenega pri kuhi piva. Zraven intenzivnejših okusov jih odlikuje tudi, praviloma, nižja vsebnost co2.
Primerna so k širokemu naboru hrane, od žara, do lažjih jedi ter kot dodatek k sadnim sladicam.
Najvidnejši predstavniki svoje vrste v Kavarni Bodi:
Svetlo rumena, zlata do jantarjeva.
Nežno do srednje grenko.
Po hmelju in žitih.
Bučka, nonic, nekaj s tanjšim steklom.
Pale ale je stil piva višjega vretja, ki skriva v sebi intenzivnejše a ne pregrenke okuse različnih sort hmelja, uporabljenega pri kuhi piva. Podlaga je poseben pale (svetli) slad, največkrat ječmen. Zaradi sorte hmeljev, prisotnih pri kuhi, se okušajo različni agrumi, sadje in bezeg. Stopnja alkohola se praviloma giblje med 4,5-5,5 %, grenkoba ni preveč izrazita.
Odlično se podajo tako k burgerjem in pizzam, kot tudi k morskim dobrotam in različnim solatam.
Najvidnejši predstavniki svoje vrste v Kavarni Bodi:
Rumena, jantarjeva.
Nežno grenki okusi s citrusnimi ali bezgovimi notami
Slajši, velikokrat po bezgu in agrumih.
Tanjše steklo, najraje takšen, ki drži celotno vsebino steklenice.
India pale ale, imperial (dvojne, trojne) ipe, black ipe ponujajo najintenzivnejše okuse hmelja. Nastanek IPA piv je povezan z ugotovitvijo, da je na poti iz Anglije v Indijo, v času njene kolonizacije bilo potrebno, da je pivo zdržalo dolgo pot, dodati tipičnim pale ale-om več hmelja in alkohola, saj je oboje pripomoglo k obstojnosti.
Velika količina hmelja in višja stopnja alkohola data IPA-m intenzivne, grenke ali sladko-grenke okuse, odvisno od podzvrsti. Močnejši okusi agrumov in sadja se odlično priležejo k začinjeni hrani, sladicam ali grenkim priboljškom. To je skupina piv za prave pivoljube.
New England IPA (NEIPA), imenovana tudi Hazy je relativno nov stil IPA piv, ki ima intenzivne, tropsko – sadne okuse in nefiltrirano, skoraj gosto telo. Praviloma so alkoholno močnejše, manj grenke, z dolgimi, bogatimi pookusi manga, ananasa ali papaje, zaradi hmeljev, ki se uporabljaljo pri varjenju.
Najvidnejši predstavniki svoje vrste v Kavarni Bodi:
Rumena, jantarjeva, rjavkasta.
Grenki, dolgi okusi z intenzivnimi citrusnimi notami.
Citrusi, smreka, hmelj.
Tanjše steklo, najraje takšen, ki drži celotno vsebino steklenice.
Porterji in stotuti so temna ale piva, pri katerih se dobro okuša pražen slad, uporabljen pri kuhi piva. Kombinacija z uporabljenimi hmelji daje tem pivom značilne kavne in čokoladne okuse s pookusi oreškov in karamele. Kot stouti so bili v začetku poimenovani bolj intenzivni porterji, a je meja med dvema danes že skoraj zabrisana.
Obstajajo tako lahkotnejši, bolj pitni, kot izjemno intenzivni porterji ali stouti, ki pustijo svojo sled na jeziku še dolgo časa, zato je pametno, da se pozanimaš kakšen je kateri, preden si ga naročiš za pogašitev žeje. Odlično se podajo k močnim ali dimljenim jedem ter čokoladnim ali kavnim sladicam.
Najvidnejši predstavniki svoje vrste v Kavarni Bodi:
Temno rjava do črna.
Srednje do močno grenki, z okusi po čokoladi, kavi, karameli.
Slajši do grenek, po praženem žitu, čokoladi, kavi.
Bučka, tanjše steklo, najraje takšen, ki drži celotno vsebino steklenice.
Močna ale piva ali belgijski ale-i, so značilna za belgijske samostanske pivovarne. Kljub vdoru kapitala in nenehni želji po dobičkih, ki so nekatere samostanske pivovarne premamili v prodajo veliki industriji, ki t.i. ‘’samostanska’’ piva proizvaja v svojih pivovarnah, obstaja še nekaj pristnih. Mednje sodijo do neke mere tudi trapisti, piva, ki so proizvedena izključno v samostanskih pivovarnah, pod točno določenimi pogoji. Belgijski ale, dubbel, tripel, quadrupel ali abt so piva, razvrščena po ohlapni lestvici vsebnosti alkohola ter načina pridelave.
Dolgi, kompleksni, sladki ali karamelni okusi se končajo v razmeroma suhem pookusu. Močna stopnja alkohola je ponavadi dobro zakrita, tako da uživaj počasi in v omejenih količinah, najraje zraven močnih jedi, suhega sadja in oreškov.
Najvidnejši predstavniki svoje vrste v Kavarni Bodi:
Rumena do črna.
Sladek, karamelast, z bolj ali manj poudarjenimi notami alkohola.
Slajši, po karameli, oreških.
Bučka ali nekaj fensi, če že daš tlko za pir.
Konec je časov, ko je darila prekrival prah na policah. Najlepša so tista, ki se jih ljudje razveselijo (in podelijo z drugimi, wink-wink). Izberi malo ali veliko gajbico, mi pa jo na tvojo željo zapolnimo s pivi iz naše aktualne ponudbe.
Za konec pa še ...
Ni vseeno kako in kam natočiš pir. Predvsem pri pšeničnih in ostalih nefiltriranih pivih je, za popolno izkušnjo pitja piva, potrebno to tudi pravilno natočiti v kozarec, saj se v pivski usedlini, na dnu steklenice ali pločevinke skriva veliko okusa.
Kako pivo pravilno natočiti in nato tudi popiti?
